Možganska kap

Kaj je možganska kap?

Možganka kap je nujno medicinsko stanje, kjer je potrebno takojšnje zdravljenje! Le tako lahko zmanjšamo poškodbo možganovine in tako preprečimo posledice možganke kapi. Najbolj pomemben je čas! Vsako minuto po nastanku znakov možganske kapi odmre cca. 2 miljona možganskih celic (nevronov), zato ne odlašajte! Če sumite, da dožiljate možganko kap, ali če opazite znake možganke kapi pri drugi osebi, takoj pokličite 112!

Možganska kap je nenadni dogodek v možganih, kjer zaradi strdka v eni izmed možganskih žil (ishemija) ali krvavitve v možganih le ti ne dobivajo dovolj kisika za normalno delovanje. Društvo za preprečevanje možganskih in žilnih bolezni je izdalo navodila za preprosti test, da lahko vsak vsaj pomisi, da se srečuje s posameznikom, ki ga je nedavno zadela možganska kap.

G – prizadeti govor ali razumevanje
R – prizadeta roka
O – spremembe na obrazu kot je povešen ustni kot
M – nujno pokličite 112

 

Vrste možganske kapi

 

Ishemična možganska kap

Strdek zapre eno izmed možganskih žil, zaradi zmanjšanja ali prekinitve prekrvavljenosti odmerjo živčne celice in povezave v posameznih predelih možganov. Tako pride do izgube možganskih funkcij za katere je bil ta predel možganov odgovoren. Klinična slika okvar je odvisno od funkcije predela možganovine, ki je poškodovana. Najpogosteje pride do:

  • Motoričnih motenj – motenj gibanja (oslabelost mišic/znižan mišični tonus, povišan mišični tonus/napetost mišic, izguba selektivnih gibov, motnje ravnotežja, motnje v zadrževanju položajev ali prehajanju iz enega položaja v drug položaj, motnje v poravnavi telesnih segmentov, motnje v hoji, poseganju, držanju in rokovanju s predmeti, ipd.);
  • Senzoričnih motenj (motnje občutka/dotika na koži, motnje v zaznavanju temperature, motnje v zaznavanju položajva v sklepih/udih in delovanju mišic, motnje vida, sluha, okusa, motnje ravnotežja zaradi prizadetosti možganskih poti ki so odgovorne za ravnotežje);
  • Kognitivnih motenj (spomin, zaporedje opravljanja funkcionalnih aktivnosti, pozornost in koncentracija, orientiranost,…);
  • Okvar ali motenj razumevanja govora ali/in govorjenja
  • Motnje dojemanja telesa in/ali okolice – motnje percepcije (zanemarjanje, kontraverzno potiskanje, …)
  • Spremembe v vedenju in sposobnosti samooskrbe.

 

Krvavitev v možganovino (hemoragična možganka kap)

Nastane kadar krvna žila v možganih spušča kri ali pa se pretrga. Nastane krvavitve v možganovino ali med možganke ovojnice. Vzrokov za pretrganje krvnih žil v možganih je mnogo, najpogostejši pa so previsok krvni pritisk, genetsko slabša elestičnost žilnega tkiva, prevelika doza antikoagulantov, šibke točke v žilah (anevrizma) ter močan udarec v glavo ali pogosti udarci.

Ločimo:

Znotraj-možgansko krvavitev (intracerebralna krvavitev) kjer pride do poka žile znotraj možganovine, živčne celice na mestu krvavitve se poškodujejo in odmrejo, prav tako pa odmrejo/se poškodujejo, zaradi pomamnkanja krvi, tudi živčne celice v predelu možganovine, ki jo je ta žila prekrvaljevala.

Krvavitev pod notranjo ovojnico (subarachnoidna krvavitev) najpogosteje nastane zaradi obstoja šibkih točk v žili, bolje poznanih tudi pod imenom anevrizma. Ko pride do poka anevrizme na površju možganovine oziroma med notranjo ovojnico in možganovino, se kri razlije v medprostoru in tako poškoduje živčne celice. Zaradi krvavitve se ostale krvne žile bližini nenadno skrčijo ( vazospazem) da bi preprečile nadaljevanje krvavitve, kar posledično privede do pomankanja krvi v okolnem tkivu in tako možnost nastanka poškodb v okoljni možganovini. Najpodostejši znak anevrizme je nenaden, zelo močan glavobol.

 

Prehodna pretočna motnja – TIA (Tranzitorna ishemična ataka)

Bolje poznana tudi kot mini možganka kap – je krtakotrajno obdobje znakov možganske kapi, ki običajno traja okoli 5 minut. TIA nastane zaradi kratkotrajne motnje v pretočnosti žil, ki pa sama po sebi izveni. Vendar ni tako nedolžna, zato je potrebno obiskati zdravniško pomoč, da se uvede ustrezno zdravljenje in tako prepreči morebitni nastanek prave možganske kapi. Samo na podlagi znakov, ki so enaki kot pri pravi možganski kapi, vendar izvenijo, ni mogoče predpostavljati ali ima oseba TIA – prehodno pretočno motnjo – ali pa je v resnici utrpela možganke poškodbe.

Dejavniki tveganja za nastanek možganske kapi

Dejavnike tveganja za nastanek možganske kapi lahko razdelimo v dve podskupini:

Dejavniki življenskega stila kot so:

  • prevelika telesna teža in debelost;
  • fizična neaktivnost;
  • preterano uživanje alkohola;
  • uživanje prepovedanih substanc kot so kokain, heroin, amfetamini in ostale sintetične droge;
  • v zadnjem času pa raziskave tudi dokazujejo preteran psihični in fizični stres, kot je preterana fizična anktivnost in delo nad 50 ur tedensko;

 

Medicinski dejavniki kot so:

  • povišan krvni pritisk;
  • kajenje in pasivno kajenje;
  • povišana vrednost holesterola;
  • sladkorna bolezen/diabetes;
  • obstruktivna nočna apnea – motnja v spanju, kjer nivo kisika v krvi zaradi občasne prekinitve dihanja, pada;
  • kardiovaskularna obolenja, vključno s srčno kapjo, motnjami ritma in okužbe srca;

 

Drugi dejavniki pa so še lahko:

  • genetski dejavniki;
  • starost nad 55 let;
  • spol – moški imajo pogosteje možganske kapi kot ženske, ženska pa pogosteje umirajo zaradi nastanka možganke kapi kadar le ta nastane. Prav tako so ženske običajo starejše. Pri ženskah so rizični dejavniki za nastanek možganske kapi tudi kontracepcija in hormonska terapija, ki vsebuje estrogen ter nosečnost ter sam porod.
  • Matevž Mravlje, Domžale

    Z redno in strokovno vodeno motorično predstavo mi je popolnoma popustila stalna in zelo nadležna bolečina v rami, ki mi je onemogočala že tako minimalno gibanje roke. Le tako sem lahko ponovno kvalitetno počival in pričel z uporabo roke v vsakdanjih opravilih.

    Matevž Mravlje, Domžale
    Preživeli po možganski kap
  • Matevž Mravlje, Domžale

    V času intenzivnega treninga po možganski kapi je zelo učinkovita uporaba robotske rokavice vsaj pol ure dnevno. Za učinkoviti vadbo je nujna 100% zbranost pacienta, stalen in kontroliran pogled na računalniški ekran kjer se giba virtualna roka, ter dobra motorična predstava, da je roka tvoja. Napetost v prstih popusti, postanejo mehkejši in gibanje je bolj kontrolirano, lahkotno.

    Matevž Mravlje, Domžale
    Preživeli po možganski kap
  • Matevž Mravlje, Domžale

    Strokovno voden intenzivni trening po možganski kapi z maksimalnim sodelovanjem stranke učinkovito spodbuja avtomatično gibanje rok in nog ter prstov. S pomočjo treninga sem pridobil rokovanje, prijemanje, spontano "govorico" z rokami, lažji in mehkejši korak pri hoji in občutno zmanjšanje spastičnosti prstov na nogi!

    Matevž Mravlje, Domžale
    Preživeli po možganski kapi
 

Želite priti na obisk v našo kliniko?


Rezerviraj termin

Kaj je možganska kap?

Možganka kap je nujno medicinsko stanje, kjer je potrebno takojšnje zdravljenje! Le tako lahko zmanjšamo poškodbo možganovine in tako preprečimo posledice možganke kapi. Najbolj pomemben je čas! Vsako minuto po nastanku znakov možganske kapi odmre cca. 2 miljona možganskih celic (nevronov), zato ne odlašajte! Če sumite, da dožiljate možganko kap, ali če opazite znake možganke kapi pri drugi osebi, takoj pokličite 112!

Možganska kap je nenadni dogodek v možganih, kjer zaradi strdka v eni izmed možganskih žil (ishemija) ali krvavitve v možganih le ti ne dobivajo dovolj kisika za normalno delovanje. Društvo za preprečevanje možganskih in žilnih bolezni je izdalo navodila za preprosti test, da lahko vsak vsaj pomisi, da se srečuje s posameznikom, ki ga je nedavno zadela možganska kap.

G – prizadeti govor ali razumevanje
R – prizadeta roka
O – spremembe na obrazu kot je povešen ustni kot
M – nujno pokličite 112

 

Vrste možganske kapi

 

Ishemična možganska kap

Strdek zapre eno izmed možganskih žil, zaradi zmanjšanja ali prekinitve prekrvavljenosti odmerjo živčne celice in povezave v posameznih predelih možganov. Tako pride do izgube možganskih funkcij za katere je bil ta predel možganov odgovoren. Klinična slika okvar je odvisno od funkcije predela možganovine, ki je poškodovana. Najpogosteje pride do:

  • Motoričnih motenj – motenj gibanja (oslabelost mišic/znižan mišični tonus, povišan mišični tonus/napetost mišic, izguba selektivnih gibov, motnje ravnotežja, motnje v zadrževanju položajev ali prehajanju iz enega položaja v drug položaj, motnje v poravnavi telesnih segmentov, motnje v hoji, poseganju, držanju in rokovanju s predmeti, ipd.);
  • Senzoričnih motenj (motnje občutka/dotika na koži, motnje v zaznavanju temperature, motnje v zaznavanju položajva v sklepih/udih in delovanju mišic, motnje vida, sluha, okusa, motnje ravnotežja zaradi prizadetosti možganskih poti ki so odgovorne za ravnotežje);
  • Kognitivnih motenj (spomin, zaporedje opravljanja funkcionalnih aktivnosti, pozornost in koncentracija, orientiranost,…);
  • Okvar ali motenj razumevanja govora ali/in govorjenja
  • Motnje dojemanja telesa in/ali okolice – motnje percepcije (zanemarjanje, kontraverzno potiskanje, …)
  • Spremembe v vedenju in sposobnosti samooskrbe.

 

Krvavitev v možganovino (hemoragična možganka kap)

Nastane kadar krvna žila v možganih spušča kri ali pa se pretrga. Nastane krvavitve v možganovino ali med možganke ovojnice. Vzrokov za pretrganje krvnih žil v možganih je mnogo, najpogostejši pa so previsok krvni pritisk, genetsko slabša elestičnost žilnega tkiva, prevelika doza antikoagulantov, šibke točke v žilah (anevrizma) ter močan udarec v glavo ali pogosti udarci.

Ločimo:

Znotraj-možgansko krvavitev (intracerebralna krvavitev) kjer pride do poka žile znotraj možganovine, živčne celice na mestu krvavitve se poškodujejo in odmrejo, prav tako pa odmrejo/se poškodujejo, zaradi pomamnkanja krvi, tudi živčne celice v predelu možganovine, ki jo je ta žila prekrvaljevala.

Krvavitev pod notranjo ovojnico (subarachnoidna krvavitev) najpogosteje nastane zaradi obstoja šibkih točk v žili, bolje poznanih tudi pod imenom anevrizma. Ko pride do poka anevrizme na površju možganovine oziroma med notranjo ovojnico in možganovino, se kri razlije v medprostoru in tako poškoduje živčne celice. Zaradi krvavitve se ostale krvne žile bližini nenadno skrčijo ( vazospazem) da bi preprečile nadaljevanje krvavitve, kar posledično privede do pomankanja krvi v okolnem tkivu in tako možnost nastanka poškodb v okoljni možganovini. Najpodostejši znak anevrizme je nenaden, zelo močan glavobol.

 

Prehodna pretočna motnja – TIA (Tranzitorna ishemična ataka)

Bolje poznana tudi kot mini možganka kap – je krtakotrajno obdobje znakov možganske kapi, ki običajno traja okoli 5 minut. TIA nastane zaradi kratkotrajne motnje v pretočnosti žil, ki pa sama po sebi izveni. Vendar ni tako nedolžna, zato je potrebno obiskati zdravniško pomoč, da se uvede ustrezno zdravljenje in tako prepreči morebitni nastanek prave možganske kapi. Samo na podlagi znakov, ki so enaki kot pri pravi možganski kapi, vendar izvenijo, ni mogoče predpostavljati ali ima oseba TIA – prehodno pretočno motnjo – ali pa je v resnici utrpela možganke poškodbe.

Dejavniki tveganja za nastanek možganske kapi

Dejavnike tveganja za nastanek možganske kapi lahko razdelimo v dve podskupini:

Dejavniki življenskega stila kot so:

  • prevelika telesna teža in debelost;
  • fizična neaktivnost;
  • preterano uživanje alkohola;
  • uživanje prepovedanih substanc kot so kokain, heroin, amfetamini in ostale sintetične droge;
  • v zadnjem času pa raziskave tudi dokazujejo preteran psihični in fizični stres, kot je preterana fizična anktivnost in delo nad 50 ur tedensko;

 

Medicinski dejavniki kot so:

  • povišan krvni pritisk;
  • kajenje in pasivno kajenje;
  • povišana vrednost holesterola;
  • sladkorna bolezen/diabetes;
  • obstruktivna nočna apnea – motnja v spanju, kjer nivo kisika v krvi zaradi občasne prekinitve dihanja, pada;
  • kardiovaskularna obolenja, vključno s srčno kapjo, motnjami ritma in okužbe srca;

 

Drugi dejavniki pa so še lahko:

  • genetski dejavniki;
  • starost nad 55 let;
  • spol – moški imajo pogosteje možganske kapi kot ženske, ženska pa pogosteje umirajo zaradi nastanka možganke kapi kadar le ta nastane. Prav tako so ženske običajo starejše. Pri ženskah so rizični dejavniki za nastanek možganske kapi tudi kontracepcija in hormonska terapija, ki vsebuje estrogen ter nosečnost ter sam porod.