Stopnjevana motorična predstava oziroma GMI (Ang: Graded Motor Imaginary) je bila prvotno razvita kot tehnika za lajšanje kronične bolečine, vendar se v okviru nevrorehabilitacije vse bolj pogosto uporablja tudi pri ponovnem vzpostavljanju motoričnih in senzoričnih spretnosti.

Podlaga za terapijo so zrcalni nevroni. Ko gledamo gibanje, bodisi lastno ali tuje, oziroma če si gibanje le predstavljamo, ti nevroni v naših možganih vzbudijo podoben odziv, kot če bi se dejansko gibali. Podobno velja tudi za občutke. Na ta način lahko v možganih vsaj delno ponovno vzpostavimo aktivacijske vzorce, potrebne za ustrezno gibanje in senzorično zaznavanje. To podpirajo tudi izsledki znanstvenih raziskav, ki dokazujejo da kadar se osredotočimo na določen predel telesa, naše misli spodbujajo predel v možganih, ki nadzoruje ta del. Če vztrajamo, pride do fizičnih sprememb v senzornem področju možganov.

GMI obsega več stopenj, ki se med seboj razlikujejo glede na stopnjo aktivnosti udeleženca in posledično tudi moči aktivacije možganskih vzorcev.

Prva stopnja je implicitna motorična predstava: gre za prepoznavanje leve & desne strani telesa oz. uda, ki povzroči v možganih podzavestno premikanje le tega. Za to stopnjo, v klinični praksi uporabljamo posebne kartice, za domačo uporabo pa priporočamo uporabo aplikacije: 

Trgovina Play: Noigroup – Recognise Shoulder, Knee, Hand, Foot, Back, Neck (plačljivo) & Reflex Pain Management Ltd – Orientate (brezplačno)

App Store: Noigroup – Recognise Shoulder, Knee, Hand, Foot, Back, Neck (plačljivo) & Reflex Pain Management Ltd – Orientate (brezplačno)

Druga stopnja je eksplicitna motorična predstava: v okviru te stopnje zavestno vizualiziramo gibanje lastnega telesa oz. dela telesa. Če si želene oblike vedenja in izkušnje dovoljkrat predstavljamo, se začnejo naši možgani tudi fizično spreminjati, zaradi nevroplastičnosti se ustvarijo nova nevrološka vezja. Možgani namreč ne poznajo razlike med doživljanjem dejanske izkušnje in zgolj razmišljanjem o tem, nevrokemično je zadeva enaka.

Napotki za izvedbo vizualizacije:

– To izvajajte v prostoru, kjer imate mir,

– večkrat znova, počasi in pozorno si predstavljajte želeno gibanje in izkušnjo (pri tem imate lahko odprte ali zaprte oči)

– razmišljajte o gibanju celega telesa, lahko le dela telesa (npr. roke ali noge) med izvedbo kakršnekoli aktivnosti – takšne ki jo v tem trenutku zmorete narediti ali takšne ki jo ne morete, vendar bi si jo želeli

– misli oplemenitite še z okrepljenimi, pozitivnimi čustvi

– motorični izkušnji dodajte tudi senzorne elemente, ki so pri tem prisotni, to so npr. zvoki, vonjave, tekstura, temperatura, teža okončine, razmišljajte tudi o prostoru okrog vas

– pomembno je, da ne dovolite, da bi vas druge misli motile

– ko se vam zdi, da niste več pozorni in zbrani na vaše misli, z vizualizacijo zaključite.

Zadnja, tretja stopnja je terapija z ogledalom. Tukaj del telesa z okvaro skrijemo za ogledalo. Med izvajanjem gledamo odsev zdravega dela telesa v zrcalu, ki v naših možganih prevzame vlogo okvarjenega. Gibe ravno tako izvajamo počasi, vsak gib nekajkrat ponovimo. Tudi pri tej stopnji vztrajajte dokler boste še pozorni.

Predlogi vaj za nogo: iztegnitev (ekstenzija) in krčenje (fleksija) prstov, dvig stopala navzgor (dorzalna fleksija) in spust stopala navzdol (plantarna fleksija), obračanje stopala navznoter (inverzija) in navzven (everzija), stopanje na prste, prijemanje brisačke s prsti, iztegnitev in krčenje noge v kolenu, itd.

Predlogi vaj za roko: iztegnitev (ekstenzija) in krčenje (fleksija) prstov/pest, dvig zapestja (dorzalna fleksija) in spust zapestja (volarna fleksija), obračanje zapestja proti palčevi strani (radialna deviacija) in proti mezinčevi strani (ulnarna deviacija), obračanje roke od komolca navzdol – z dlanjo obrnjeno proti sebi (supinacija) in s hrbtno stranjo dlani proti sebi (pronacija), prijemanje in spuščanje kozarca, dvig kozarca proti glavi, prijamanje drobnih predmetov, itd.

Nekaj raziskav o vizualizacijah:

– https://journals.physiology.org/doi/abs/10.1152/jn.1995.74.3.1037 (Udeleženci, ki niso še nikoli igrali klavirja, so pet dni, dve uri/dnevno, v mislih izvajali preprosto vajo s prsti. V možganih so ustvarili enake spremembe kot tisti, ki so dejansko izvajali to dejavnost.)

– https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0028393203003257 (Ena skupina tridesetih udeležencev si je 12 tednov redno razgibavala mezince, druga skupina si je to samo predstavljala. Skupina, ki je to izvajala, je povečala moč v mezincih za 53%, skupina ki si je to samo predstavljala pa za 35%.)

– https://journals.physiology.org/doi/full/10.1152/jn.01113.2002

V naslednjem video posnetku vam prikažemo vse stopnje vizualizacije s pomočjo stopnjevane motorične predstave.