Vaje za hemiparetično roko

Vaje za hemiparetično roko

Samo-mobilizacija, odpiranje roke, prijemanje in spuščanje predmeta, trening veščin

Rehabilitacija posameznikov po preboleli možganski kapi je dolgotrajna in mnogokrat je okrevanje oziroma povrnitev funkcij bolj uspešno za spodnji ud kot pa za zgornji ud in roko. 

Veliko oseb, ki je preživelo možgansko kap ali nezgodno poškodbo možganov imajo tudi v kronični fazi (več mesecev po naslali možganski kapi ali poškodbi možganov) omejene aktivnosti v slabši roki. V akutni fazi nekje do 88% pacientov po možganski kapi kaže senzo-motorično disfunkcijo zgornjih udov in te vztrajajo pri 55% do 75% pacientov več kot tri mesece. 

Slabše okrevanje zgornjih udov vodi v omejevanje vsakodnevnih aktivnosti in kvaliteto življenja. Pri zgornjem udu se razvije vedenjski vzorec preterane uporabnosti ne-hemiplegičnega uda oziroma fenomen razvoja naučene neuporabnosti hemiplegičnega uda. To pomeni, da se osebe NAUČIJO neuporabljati svojo slabšo roko in se NAUČIJO veliko bolj uporabljati svojo boljšo roko. 

Tako v akutni kot tudi kronični fazi je zelo pomembno, da spodbujamo uporabo slabše roke. Ko govorimo o roki imamo v mislih podlaket, zapestje, dlan in prste. Seveda, pa so zelo pomembni tudi preostali deli zgornjega uda ter trupa, ki prenesejo roko v prostor proti predmetu. Te vaje lahko najdete na tej povezavi. 

Roka je lahko popolnoma neuporabna, oseba lahko ima spremenjene občutke v dlani in prstih od mravljinčenja, nečutenja, bolj izraženega čutenja podlage/predmeta ali imajo prisotne bolečine. Prav tako se velikrat pojavlja t.i. spastičnost ali povišan mišični tonus v mišicah podlakti, zapestja, dlani in prstov in/ali nezmožnost zadostne mišične moči, da bi odprli roko, prijeli predmet in ga držali toliko časa, da ga lahko smiselno uporabljajo v vsakodnevnih aktivnostih. V mnogih primerih, ko gre za hujšo obliko poškodbo možganovine se pojavijo tudi t.i. pridružene reakcije  kot je spazem v roki, ko oseba zazaha, kihne, zakašlja, ko hodi, ko poizkuša premakniti zgornji ud v prostor proti predmetu, itd. 

Roka, ki pa ima ohranjene določene selektivne aktivnosti prijemanja in rokovanja s predmeti pa je lahko okorna, nerodna in prepočasna, zato je osebe naučijo jo manj ali pa sploh ne spontano uporabljati. 

Kar osebe največkrat zaznajo je, da roke ne zmorejo samostojno/hoteno odpreti. Zato velikokrat preterano razstezajo dlan in prste, vlečejo roko na silo in jo poizkušajo popolnoma odpreti. Takšna ponavljajoča aktivnost pa lahko vodi do preterane razsteznosti sklepne ovojnice, sklepnih ligamentov in mišic ter izgube lokov v dlani. Če oseba izgubi loke v dlani, jih ima preterano razstegnjene, ne bo več mogla oblikovati prijema premeta in ga ne bo mogla uporabljati v vsakodnevnih aktivnostih. Vsekakor pa je pomembno, da osebe roko vsakodnevno razgibavajo in ohranjajo prožnost zapestja, dlani in prstov. 

Če razmišljamo o vsakodnevnih aktivnostih opazimo, da roko le redko kdaj popolnoma odpremo. Večinoma potrebujemo roko le delno odprto, točno toliko kot je velik predmet.  

Sledeča težava, ki se pojavi je, da predmeta, ki so ga prijeli ne morejo izpustiti. Zato pričnejo roko vleči nazaj, pri tem pa pride do povečanega spazma in prsti še bolj oprimejo predmet. Da predmet lahko spustimo je najprej potrebno spustiti prijem in ne odpreti roko! Zato v prvi fazi učimo kliente, da bodisi sprostijo prijem ali pa poizkušajo drseti po prementu navzdol. Ko to zadostikrat ponovimo, bo spuščanje predmeta mnogo lažje in hitrejše prav tako bo manj pridruženih reakcij z ramenskem sklepu in komolcu. 

Da roko začnemo uporabljati v vsakodnevnih aktivnostih potrebujemo vztrajnost in pozornost! Velikokrat spontano rajši uporabimo dominatnejšo, boljšo roko npr. za odpiranje vrat, potegniti stol stran od mize, odpreti vodno pipo, itd. Zato, da ponovno začnemo spontano uporabljati slabšo roko je potrebno veliko vztrajnosti, ponavljanja in koncentracije. Da kljub temu, da bi spontano uporabili boljšo roko, se spomnimo in uporabimo slabšo. V naši kliniki se s klienti dogovorimo katere aktivnosti bo od sedaj naprej izvajal s slabšo roko. Zato, da bi odprli vrata ali prižgali luč ne potrebujemo odprte dlani in roke – to lahko naredimo tudi s pestjo. Seveda je to v tem trenutku še kompenzacija, vendar oseba uporablja zgornji ud in roko. 

V spodnjem video posnetku pokažemo kako lahko osebe samostojno razgibavajo svojo hemiparetično roko in podlahet, kako prijemamo in spuščamo predmete, kako lahko napredujemo v razvijanju in prevzemanju motorične kontrole v roki, kako lahko spodbujamo različna gibanja v dlani in roki. 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja