Prispevek pripravila: Tatjana Jeglič, dipl.fiziot., IBITA Instructor

Pomemben je zgoden pričetek obravnave posameznika, ki pa mora postati aktivni partner v procesu fizioterapije. Sodelovanje pri določanju terapevtskih ciljev zagotavlja tudi dobršno mero motiviranosti posameznika, ki jo bo potreboval ves čas terapije.

Ko govorimo o okrevanju po možganski kapi moramo govoriti o sami kvaliteti gibanja in ne zgolj o gibanju. Veliko bolnikov po možganski kapi doseže določeno stopnjo samostojnosti, vendar je za kvalitetno življenje pomembna tudi odsotnost kompenzacij. Kompenzacije lahko vodijo v zmanjšanje obsega gibljivosti, razvoj bolečine in posledično vedno manjšo aktivnost.

Fizioterapija po možganski kapi igra eno izmed pomembnejših vlog v procesu zdravljenja in posameznikovega vračanja v vsakodnevno življenje in zagotavljanja kakovosti življenja, tako doma kot v zunanjem okolju. Klinične študije kažejo, da je najučinkovitejša rehabilitacija tista, ki temelji na izvajanju vsakodnevnih aktivnosti kot so hoja z namenom (pot v trgovino, sprehod, samostojna uporaba stranišča, …), (o)prijemanje in spuščanje predmetov ter rokovanje z njimi (hranjenje, pitje, umivanje, priprava hrane,….) v dobri kvaliteti gibanja in z dobrim ravnotežjem, kar pomeni, da oseba ne pade.

Ravnotežje je zelo pomembna telesna funkcija, saj lahko le s primernim ravnotežjem v visokih položajih in prehodih med njimi kot so sedenje, vstajanje, stoja in hoja, sprostimo roke in jih uporabimo v vsakodnevnih aktivnostih. Prav tako je pomembna primerna hitrost gibanja vseh delov telesa. Potrebujemo jo za ohranjanje ravnotežja telesa (nenadna sprememba tal kot so pragovi in preproge v stanovanjih, arhitetktonske ovire, prehod iz asfalta na travnato ali gozdno površino, in/ali gneča v zunanjem okolju), v najboljšem primeru brez uporabe rok. Sprememba hitrosti gibanja je pomembna tudi za uspešno delovanje v zunanjem okolju kot je prečkanje ceste (zelena luč na prehodu za pešce v Sloveniji sveti približno 30 sekund, kar pomeni, da mora oseba hoditi v povprečju s hitrostjo 1,2 m na sekundo).

Fizioterapija po možganski kapi mora vsebovati tudi elemente kognicije kot so spomin, pozornost, načrtovanje, percepcija, reševanje problemov in komunikacija saj motorika in kognicija hodita z roko v roki. Za (ponovno) učenje motoričnih veščin so pomembni tako kognitivni, motivacijski čustveni in nevro-muskularni procesi. To pomeni, da mora biti bolnik v fizioterapiji po možganski kapi dovolj motiviran (izbira terapevtskega cilja ki je vsakodnevna aktivnost), čustveno vpleten, da mora poznati proces izvedbe vsakodnevne aktivnosti (npr. ko kuhamo kavo moramo najprej prižgati štedilnik, izbrati primerno posodo, naliti vodo, postaviti posodo z vodo na štedilnik, ko voda zavre dodati sladkor in kavo, umešati,….), vse z namenom, da je aktivnost primerno motorično izvedena in to v dobri kvaliteti.

Osnovna naloga možganov je, da sprejemajo senzorne informacije iz okolja in iz telesa, jih procesirajo, planirajo motorični odgovor in na koncu izdajo ukaz nižjim centrom ter izvajalcem motoričnega odgovora – to je mišicam. Zato je pomemben element fizioterapije po možganski kapi primerna količina senzornih prilivov. S tem namenom se bolnika med terapijo veliko dotikamo, ga spodbujamo da prijema in spušča predmete različnih oblik, struktur, velikosti in teže, rokuje z njimi, spreminjamo površino po kateri hodi, spreminjamo količino svetlobe, spreminjamo kvaliteto in višino sedalne površine, spreminjamo okolje v katerem izvaja vsakodnevno aktivnost  ter da spreminjamo njegov položaj telesa (iz ležečega v sedeč ter nazaj, sedenje, vstajanje,…).

Navsezadnje pa je pri fizioterapiji po možganski kapi pomembno, da posameznik funkcionira v zunanjem okolju. Da pridemo v zunanje okolje je velikokrat potrebna hoja po stopnicah, uporaba dvigala in/ali tekočih stopnic, izogibanje ali prestopanje ovir na poti (tudi hoja v množici ljudi), usedanje in izstopanje iz osebnega avtomobila, uporaba javnega prevoza in zmogljivost izvajanja dvojnih nalog (kot je hoja in spremljanje okolice, hoja in govorjenje po telefonu, ipd). Vsi ti elementi so zelo pomembni in jih je po možganski kapi potrebno vključiti v obravnavo fizioterapije.

Zdravljenje po možganski kapi je dolgotrajen proces, ki se nikoli ne konča. Vendar lahko s primerno in v nalogo usmerjeno fizioterapijo močno pospešimo proces okrevanja, ki posameznika vrne v njegovo domače in socilano okolje v največji možni kvaliteti gibanja.