Prispevek pripravila: Tatjana Jeglič, dipl.fiziot., IBITA Instructor

Rehabilitacija zgornjih udov ni tako uspešna kot rehabilitacija spodnjih udov in slabše okrevanje zgornjih udov vodi v omejevanje vsakodnevnih aktivnosti, zmanjšano kvaliteto življenja in odvisnost posameznika od drugih. Klinične raziskave govorijo, da v akutni fazi nekje do 88% pacientov po možganski kapi kaže senzo-motorično disfunkcijo zgornjih udov in te vztrajajo pri 55% do 75% pacientov več kot tri mesece. Osebe s hemiparezo uporabljajo svojo boljšo roko 6 ur/dan, slabšo pa 3,3 ur/dan, dočim zdrave osebe uporabljajo svojo dominantno in ne-dominantno roko 8-9 ur/dan.

Za rehabilitacijo roke obstaja kar nekaj konceptov/pristopov, ki so več ali manj podprti z znanstvenimi dokazi. Pri pregledu literature² naletimo na opise terapije z ogledali, stopnjevano motorično predstavo (Graded Motor Imaginary), omenjevanjem gibanja spodbujajočo terapijo (CIMT – Constrain Induced Movement Therapy), ipd. Največ uspehov v terapiji roke, s strani znanstenih dokazov, pa v tem trenutku dobivajo t.i. robotski pripomočki za rehabilitacijo ter transkranialne (preko lobanje) magnetične in električne stimulacije možganov (rTSM, TDCS)^2.

Novost za okrevanje roke/zgornjega uda v Sloveniji je Gloreha^®-robotska roka, ki na svetovnem tržišču obstaja že štiri leta, pri nas pa je prisotna dobrega pol leta. Ponuja novo terapevtsko okno^1,2,3,4,5 pri okrevanju po možganski kapi, saj omogoča učinkovito, intenzivno, zgodnjo, spodbujajočo in fleksibilno nevro-motorično terapijo same roke. Lahka rokavica, s pomočjo petih motorjev (eden za vsak posamezni prst) mobilizira sklepe na roki in omogoča posamezniku, da prijema, spušča in rokuje z dejanskimi predmeti. Terapevt lahko prilagodi vaje glede na potrebe posameznika, količino asistence rokavice, obsege prijema in pavzo med prijemanjem ter spuščanjem. Medtem pa je oseba aktivna pri vseh aktivnostih – to pomeni, da lahko uporabi tiste zmožnosti, ki jih ima, hkrati pa trenira manjkajoče komponente selektivnih gibov. Gloreha^® robotsko roko najdemo v verziji Professional (za inštiture, bolnišnice, zdravilišča) in Lite (majhni terapevtski centri in posamezniki, ki jo uporabljajo doma).

Številne klinične študije^* dokazujejo učinkovitost Gloreha® ^® robotske rokavice pri: 

• pacientih po možganski kapi v sub-akutni fazi ^3,4
• pacientih po možganski kapi v kronični fazi in aplikaciji botulinum toxin-a ^5,6,2;
• pacientih po možganski kapi, ki imajo prisotno zanemarjanje (“Neglect”) hemi strani ali splošno pomankanje pozornosti na hemi stran ^7,4;
• ostalih pacientih z nevrološko simptomatiko (travmatska poškodba možganov, Multipla Skleroza, možganski tumorji, poškodbe hrbtenjače in meningiom hrbtenjače, sindrom karpalnega kanala,…) ⁴.

Glavni zaključki kontroliranih kliničnih študij^* z Gloreha® ^® robotsko rokavico pri pacientih po možganski kapi in drugih poškodbah/oboljenjih CŽS so:

• izboljšanje funkcionalne neodvisnosti ³;
• povečanje prijemanja in moč pincetnega prijema na paretični strani ^3,4,;
• izboljšanje uni-lateralne in bi-manualne koordinacije ter spretnosti ^3,4,,5;
• izboljšanje aktivnih in selektivnih gibov v roki ^3,4,;
• zmanjšanje ali preprečevanje povišanja mišičnega tonusa ^3,4,,5,7;
• zmanjšanje edema v roki (pri sindromu rama-roka, CRPS)^3,4,,6;
• izboljšanje sposobnosti vizualno-prostorskega raziskovanja^2,5 pri pacientih po možganski kapi, kjer je prisotno zanemarjanje (“Neglect”).

V Centru Fizioterapija Ljubljana lahko govorimo tudi o lastnih izkušnjah in rezultatih pri posameznikih po preboleli možganski kapi in rehabilitaciji z Gloreha® robotsko rokavico. Od meseca Maja 2014 pa do sedaj so štirje posamezniki zaključili intenzivni tri-tedne trajajoči rehabilitacijski program, ki obsega 2-urno obravnavo dnevno (eno uro in petnajst minut individualne terapije s specialno izobraženim terapevtom ter 30-45 min Gloreha® robotska rokavica). Vsi posamezniki so bistveno napredovali v vseh testih, ki niso bili usmerjeni samo na roko in funkcijo roke. Na zgornjem udu in v roki je prišlo pri vseh posameznikih do znižanja ocene mišičnega tonusa za vsaj eno oceno, izboljšanja senzorike in propriocepcije (zavedanja iz sklepov in mišic) v roki, ter izboljšanja manipulacije s predmeti.

Obstajajo pa določene omejitve za terapijo z Gloreha^® robotsko rokavico. In sicer oseba ne sme imeti oceno mišičnega tonusa po Modificirani Ashword lestvici več kot oceno 3. To pa zato, ker bi lahko prišlo do okvare motorjev, po drugi strani pa terapija nebi bila uspešna, ker se roka ne more v celoti odpirala. V takih primerih je potrebno najprej izbrati drug terapevtski pristop (npr. udarni globinski valovi, globinsko pregrevanje, aplikacija Butolin toksina, intenzivni trening za zmanjševanje povišanega mišičnega tonusa, ipd) in šele nato preiti na trening z Gloreha^® robotsko rokavico.

Poudariti je potrebno, da je Gloreha^® robotska rokavica dober terapevtski pripomoček, ki ga lahko s pridom uporabljamo tudi v kombinaciji z ostalimi terapevtskimi pristopi/koncepti kot so terapija po Bobath konceptu, terapija z ogledali, z omejevanjem gibanja spodbujajoča terapija, ipd.

V Centru Fizioterapija Ljubljana se trudimo, da bi posameznikom po preboleli možganski kapi lahko ponudili čimbolj pestro izbiro terapevtskih programov, ki so specialno usmerjeni v rehabilitacijo roke in zgornjega uda s poudarkom na graditvi celotne telesne sheme, kognitivni terapiji in kvalitetnemu izvajanju vsakodnevnih aktivnosti.

SEZNAM LITERATURE:

1. Levin et al. Recovery and Compensation Following Stroke. Neurorehabil and Neural repair. 2009;1-7

2. Pomeroy et al. Neurological Principles and Rehabilitation of Action Disorders: Rehabilitation Interventions.Neurorehabil Neural Repair 2011; 25:33-43.

3. Vanoglio F., Luisa A., Garofali F., Mora C.; Evaluation of the effectiveness of Gloreha®  (Hand Rehabilitation Glove) on hemiplegic patients. Pilot study; presented at XIII Congress of Italian Society of Neurorehabilitation, 18-20 April 2013, Bari (Italy).

4. Parrinello I., Faletti S., Santus G.; Use of a continuous passive motion device for hand rehabilitation: clinical trial on neurological patients; submitted to 41° National Congress of Italian Society of Medicine and Physical Rehabilitation, 14-16 October 2013, Rome (Italy).

5. Stagno D., Baricich A., Invernizzi M., Grana E., Cisari C.; Use of a robotic device in the rehabilitation treatment after botulinum toxin (type A) injection on spastic upper limb after stroke. Pilot study; presented at XIII Congress of Italian Society of Neurorehabilitation, 18-20 April 2013, Bari (Italy).

6. Molteni F., Mulè C., Caimmi M., Taveggia G., Missud S., Bianchi P.; Use of continuous passive motion device for the hand on post-stroke patients: pilot study. Presented at 39° National Congress of Italian Society of Medicine and Physical Rehabilitation, 16-19 October 2011, Reggio Calabria (Italy).

7. Varalta V., Smania N., Geroin C., Fonte C., Gandolfi M., Picelli A., Munari D., Ianes P., Montemezzi G., La Marchina E.; Effects of passive rehabilitation of the upper limb with robotic device Gloreha®  on visual-spatial and attentive exploration capacities of patients with stroke issues; presented at Congress “Riabilitazione: una scienza in cammino”,18-20 March 2013, La Villa (Bolzano – Italy) and XIII Congress of Italian Society of Neurorehabilitation, 18-20 April 2013, Bari (Italy).