Prispevek pripravila: Tatjana Jeglič, dipl.fiziot., IBITA Instructor

Fascije (ovojnice) veljajo za največji sistem v človeškem telesu (1). Fascije so pomemben element naše drže in organiziranja gibanja. Fascije so vezivno tkivo, ki imajo poleg mehanične opore ostalim mehko-tkivnim strukturam tudi veliko vlogo pri tekočem in nebolečem gibanju posameznika, ter tudi verjetno proprioceptivno vlogo (2). Propriocepcija pomeni zavedanje posameznih delov telesa v odnosu z ostalimi deli telesa, v odnosu z bližjim in daljnim okoljem, zavedanje katere mišice uporabljamo, koliko mišičnih vlaken je vključenih v delovanje mišice ipd. Vse to poteka na nezavedni ravni našega vsakdanjega gibanja. Brez primernih proprioceptivnih informacij lahko hitreje pride do poškodbe, naše gibanje je lahko upočasnjeno, okorno in navsezadnje tudi boleče.

VLOGA FASCIJE V TELESU: 

• ima pomebno vlogo pri percepciji (zavedanju)in koordinaciji gibanja;
• pomembno vlogo pri poravnavi telesa;
• pomembno vlogo pri zaporednju mišičnega vključevanja;

Kadar govorimo o fascijah lahko govorimo o površinski fasciji, ki leži tik pod površinsko plastjo maščobnih celic, ter o globoki fasciji, ki leži pod globokim maščobnim tkivom in je neposredno povezana s fascijami mišic in fascijami v mišicah. Fascije so sestavljene iz kolagenskih in elastičnih vlaken, ki jih je več v površinski fasciji. Dočim v globoki fasciji najdemo več kolagenskih kot elastičnih vlaken, zato je le ta manj elastična in je bližje mehanskim lastnostim kite (1).

Globoka fascija je sestavljena iz treh plasti, kjer so kolagenska vlakna različno orientirana v plasteh, med njimi pa je vezivno tkivo. Le to omogoča raztezanje in gibanje facij v 3D formi (4). Fascije na trupu se razlikujejo od fascij na udih. Na trupu so globoke fascije tanjše in se močno držijo mišic, ki jih obdajajo. Na udih pa so globoke fascije debelejše, delno ločene od mišic, vsebujejo manj elastičnih vlaken in so zato idealno narejene za prenašanje sil (1).

Tako v površinski kot globoki fasciji najdemo posamezne proste živčne končiče, ki prenašajo pomembne informacije za organizacijo in prilagajanje gibanja (2). Tako najdemo v globokih fascijah različno število Pucinijevih in Ruffinijevih telesc (5), katerih količina je odvisna od posameznega predela telesa.

Kadar pride do preobremenitve posameznega dela telesa, do poškodbe mehkih tkiv, do zvinov, zlomov in/ali operativnih posegov lahko pride do okvare drsenja endofascialnih kolagenskih plasti v globoki fasciji, kar privede do poškodbe proprioceptivnih končičev. Ta disfunkcija privede do zmanjšanja viskoznosti hialuronske kisline ( ki omogočajo drsenje plasti v globoki fasciji), posledično se zmanjša aktivacija mišičnega vretena, kar vodi do zmanjševanja vključevanja mišičnih enot med gibanjem, rezultanta glavnega vektorja v mišici se premakne in zato pride do mehaničnih sprememb sil na sklep. Logično sosledje je faza kompenzacije gibanja, kar privede do konstantne bolečine ali razvoj mehanične nepravilnosti v sklepih in mišicah.

VZROKI (1) za nastanek zgostitev v globokih fascijah so lahko mehanični (kot so zlomi, zvini, multi-traume, preterana uporaba telesa, slaba drža, položaj med delom, špotna aktivnost), fizični (psihološki: depresije, stres, anksioznost; termični: povišana temperatura, mraz, vlažnost) in kemični (pomankanje vitaminov/mineralov, preveč hrane, zastrupljena hrana, infekcije, hormonsko neravnovesje, metabolni procesi,…).

Z tehniko manipulacija fascij, ki jo je razvil Luigi Stecco, in v zadnjem času tudi Carla in Antonio Stecco (6), vplivamo na miofascialne enote (1). Le to sestavljajo:

• motorične enote (mišice), ki premikajo telesni segment v specifični smeri (npr. odmik noge ali dvig roke);
• sklep v katerem se zgodi gibanje;
• živčne komponente;
• fascija, ki povezuje te komponente.

Telo razdelimo na 14 telesnih segmentov, kjer najdemo 14 miofascialnih enot za vsak segment. Skupno gre za 78 miofascialnih enot na telesu in 18 pod-enot na glavi (1).

TERAPIJA

Je usmerjena na fascije in ne na kosti, sklepe ali mišice. Fascija je elastična in je do določene stopnje tudi plastična (jo lahko spreminjamo). Različne poškodbe, preterana uporaba, stres (fizični in psihični) povzročijo zgostitve s spremembami visceo-elastičnih lastnosti ekstracelularnega matriksa – okolja v katerem najdemo globoke fascije. To pomeni, da se ne spremenijo fascije, ampak snovi v matriksu – po dokazih hialuronska kislina, zato pride do zgostitve v globoki fasciji. Ko le ta ne drsi več pride posledično do povečane otrdelosti in ne-koordiniranega delovanja v mišicah.

Z manipulacijo fascij vplivamo na globoko fascijo in viskoznost ekstracelularnega matriksa. Ko terapevt manipulira posamezno točko koordinacije povzroča lokalno vnetje. Ti vnetni procesi pa spremenijo viskoznost ekstracelularnega matriksa tako, da le ta postane bolj tekoč. Posledično pride do drsenja plasti v globoki fasciji in bolj ko-ordiniranega gibanja, povečanja proprioceptivnega občutka in zmanjšanja bolečine v položaju ali med gibanjem.

Manipulacija fascij je sicer res boleča terapija, ki pa prinese dokaj hitre rezultate (v kombinaciji z ostalimi tehnikami fizioterapevtske obravnave). Terapija se izvaja le enkrat tedensko, saj moramo dati telesu čas za možnost samozdravljenja.

REFERENCE:

1. Stecco L. Fascial Manipulation for Musculoskeletal pain, Piccin, 2004

2. Robert Schleip. Fascial plasticity – a new neurobiological explanation:Part 1; Journal of Bodywork and Movement Therapies (2003) 7(1),11-19.

3. Robert Schleip, Ian L. Naylor, Daniel Ursu, Werner Melzer, Adjo Zorn, Hans-Joachim Wilke, Frank Lehmann-Horn, Werner Klingler: Passive muscle stiffness may be influenced by active contractility of intramuscular connective tissue. Medical Hypotheses (2006) 66, 66–71

4. L. Benetazzo A. Bizzego R. De Caro G. Frigo D. Guidolin,C. Stecco. 3D reconstruction of the crural and thoracolumbar fasciae. Surg Radiol Anat, 2011. (http://www.barralinstitute.com/articles/docs/3D_recostruction.pdf)

5.  Stecco C, Gagey O, Belloni A, Pozzuoli A, Porzionato A, Macchi V, Aldegheri R, De Caro R, Delmas V. Anatomy of the deep fascia of the upper limb. Second part: study of innervation. Morphologie. 2007 Mar;91(292):38-43.

6. http://www.fascialmanipulation.com/en/about-fascial-manipulation.aspx?lang=en