Kaj je Haglundova deformacija oziroma retrokalkanealna eksostoza in možnosti terapije

Kaj je Haglundova deformacija oziroma retrokalkanealna eksostoza in možnosti terapije

Prispevek pripravil/a: Urh Munda, dipl.fiziot., in Tatjana Jeglič, dipl.fiziot., IBITA Instructor

Haglundova deformacija oziroma Haglundov sindrom, opisan že leta 1927 s strani Patricka Haglunda. Imenujemo jo tudi retrokalkanealna eksostoza, gre pa za mehkotkivno ali tudi kostno deformacijo narastišča ahilove tetive. Kostni izrastek na peti (narastišču tetive) se poveča, s tem pa tudi pritisk na mehkotkivne strukture (3, 4)

Vzrok nastanka je precej neznan, torej idiopatski, obstajajo pa povezave z omenjenim stanjem in prenapeto Ahilovo tetivo, višjim stopalnim lokom in dednostjo. Večje tveganje za nastanek pripisujemo tudi pretreniranosti (pogosto pri tekačih) in neprimerni obutvi (predvsem preveč stiskajoči čevlji). Pogosteje se pojavi v srednjih letih, v bilateralni obliki (obojestranski), pojavnost je večja pri ženskah (3)

Pojavijo se bolečine v zadnjem delu stopala, kjer se Ahilova tetiva prirašča (slika 1), pogosto pa bolečina vztraja tudi po mirovanju (3, 4).

 

 

 

 

 

 

Slika 1: Najpogostejše mesto bolečine pri Haglundovi deformaciji

Kadar nastopi omenjena simptomatika moramo izločiti tudi sledeče: kalkanealni burzitis; vnetje narastišča Ahilove tetive; plantarni fascitis; avulzijo Ahilove tetive.

Diferencialno diagnostiko lahko opravi fizioterapevt če dobro pozna lokalizacijo bolečine pri zgoraj omenjenih stanjih.

Najpogosteje se deformacija opazi že pri inspekciji in fizikalnem pregledu, prav tako pa je sprememba vidna na diagnostičnih slikanjih (magnetna resonanca,..). V začetnih stanjih, pa je diagnozo precej težko odkriti, saj spremembe niso očitne (3, 4).

Načini zdravljenja so raznoliki, lahko jih pa razdelimo na invazivne in neinvazivne metode.

Invazivne metode vključujejo:

-vbrizgavanje steroidnih injekcij

-operacijski poseg (retrokalkanealna dekompresija, kalkanealna osteotomija)* (1, 2, 3, 4)

*navedene pooperativne komplikacije vključujejo avulzijo Ahilove tetive, bolečino v peti, poškodbe živca, togost (slabša gibljivost) gležnja

Iz pregledanih raziskav je razvidno, da se invazivni poseg priporoča le kadar se stanje ponavlja ali kadar neinvazivne metode niso učinkovite (3)!

 

Neinvazivne metode pa predstavljajo:

-fizioterapevtske obravnave (manualne tehnike in medicinski aparati)

-prilagoditev čevlja in izbira ustreznega vložka za obutev

-mavčenje in lokalno hlajenje

-proti-vnetna zdravila

-raztezne vaje (1, 2, 3, 4)

V Centru FizioterapijeLjubljana se za odpravo različnih stanj/poškodb terapevta neprenehoma izobražujeva in izpopolnjujeva. Z uporabo medicinskih aparatur pripravimo sklep na nadaljnje (manualne) postopke, ki jih izvajamo v časovnih intervalih, ki so za posameznika najbolj primerne. Vsekakor zraven raznolikih mobilizacijskih tehnik igrajo ključno vlogo udarni valovi (ESWT), ki imajo pri omenjenem stanju zelo dobre izide. V kombinaciji z medicinskim iglanjem (t.i.: dry needling) in ostalo spremljevalno terapijo lahko govorimo o hitrem in kvalitetnem povratku v vsakodnevne aktivnosti.

Literatura:

1: https://link.springer.com/chapter/10.1007/978-3-319-15735-1_22

2: http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S095825921500084X

3: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5101401/

4: http://www.ortopedija-mb.si/Zbornik_2016.pdf

 

1 Comment

  1. Dejan Marinič pravi:

    Pozdravljeni,
    imam eno vprasanje saj imam podobne bolecine na obeh petah. Bolecina je nepopisna se posebej ko se zjutraj zbudim in imam prejsnji dan trening nogometa. Prosim za pomoc ali kako terapijo priporocate

    Hvala Lp Dejan

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja